Goodbye yesterday

Odločam se, da mi ni žal, za nobeno stvar, ki sem jo letos naredila, ker sem se iz vsega nekaj naučila.
Še bolj pa se odločam, da mi ni žal, za nekatere stvari, ki jih nisem naredila, pa sem jih želela. Bom pa jih v 2008. Bo več časa... ker je prestopno.

Sem bila slabo dekle ?

Božiček povej,
sem bila slabo dekle ?
Da dobivam čokolade le,
sedaj ko najbolj rabim denar.
Božiček, a ti je zame sploh mar ?

Božiček povej,
sem bila slabo dekle ?
Da foter spet napil se je.
sem bila res tako slaba hči,
da niti na božični večer zdržal ni ?

Borba in prepir ?

Ne želim si borbe in prepira.
Želim si le notranjega mira.

:)

Včasih pride dan, ko se zaveš, da si lahko zelo srečen.
Zaradi vsega kar imaš in zaradi vsega česar nimaš.
:D

Teleportirati se ali ne teleportirati se ?

Ali tudi vi kdaj pomislite,
kako bi bilo fajn,
če bi se lahko preprosto teleportirali ?

Toda potem ne bi bilo užitka potovanja in vznemirljivega pričakovanja.

Stupid in pink ?

Po napornem dnevu v šoli, in naporen je vsak dan v šoli, tudi če ni, je, zato ker si v šoli, si človek [kot npr. jaz] zraven hrane, želi le glasbe in počitka, po možnosti spanja.
In zato pač izkoristiš tiste 3/4 ure ali urico na busu. V ušesa vtakneš slušalke. Remy Ma. Glasba, ki ti da nekaj samozavesti, nikoli ne škodi. Na sedežu se malo zlekneš in zapreš oči v sladkem pričakovanju tistega lucidnega stanja...

Nato se prične.
Oseba, ki sedi za tabo, rukne v tvoj sedež. Se zgodi. Ne pustiš se motiti.
Občutek, kot da se tvoje naslonjalo nagne malo naprej. In kot da ti je nekdo zarinil noge v hrbet. Dobro. V bistvu je prav udobno, čeprav se že sprašuješ o oliki osebka za sabo.
Potem zaslišiš še neumen smeh. Po katerem si takoj predstavljaš za sabo kakšno umetno blondinko.

In spet te rukne. Morda je spet bilo naključno.

In spet. Še toleriraš.

In spet. Čeprav imaš glasnost na mp3-ju na maksimumu, slišiš tisti trapasti smeh.
Brije norce s tebe ?!

Spet te rukne. Začneš razmišljati, kaj bi bilo primerno reči takšni osebi.

Želiš se umiriti, toda tvoje telo je napeto, čaka na ponovno motnjo, pripravljeno, da se obrne in skoči v izzivalca, ga prime za lase, zabija z vso silo v sedež in kriči:
"Ti paše, ti paše ?!!"

Seveda se sam uvrščaš med kultivirane ljudi in tega ne storiš.
Toda zaspati definitivno ne moreš, ker te kuzla z antipatičnim smehom in enako antipatičnim glasom še vedno ruka !

Ko se spet močneje zabije v tvoj sedež, se obrneš.
Grozno! Blontna in na sebi ima živo roza majico. To kombinacijo so verjetno tudi najmlajše raverke že prerasle. God, help us !
Obrnjena je nazaj, gnjavi tipom, ki sedijo za njo.
Potrkam jo po hrbtu. Obrne se proti meni.
"Kadar spiš na busu, ti paše, če te kdo ruka ?"
"Ja ne, nene mi paše."
"Potem pa prosim nehaj.(!)"
Vidite, celo prosim sem rekla, kako sem vljudna :)

Rukanje je prenehalo, toda moj še nenačeti spanec, je že šel nabirat gobe.
Neumen smeh se je nadaljeval, slišala sem celo par besed čezme, toda ni se mi več dalo ukvarjat z njo.
Čeprav me je mikalo, da bi ji povedala, naj se ne igra, ker vem, da se peroksidni lasje hitro ločijo od lasišča.
In da nobenemu od tipov ne bo vstal, ko bo pomislil nanjo, kvečjemu se bodo pogovarjali, kako neumna je ta pička.

Toda, saj veste,
živi in pusti živeti.